TO NE MARAM

29. maja, 2019

Kot večina prigod, ki nam krojijo našo osebnost in življenjsko poslanstvo, se je tudi ta začela natanko takrat, ko tega nikakor nisem pričakovala. Pisala se je jesen leta 2016, ko nas je avtošola Prometej kot šestnajstletne dijake, kar je (po njihovem mnenju) vsekakor že primerna starost za začetek kariere vrhunskih voznikov osebnih avtomobilov, povabila na tečaj cestnoprometnih predpisov. Rekla sem si, zakaj pa ne, in se z nekaj sošolci in sošolkami tečaja udeležila. In tako sem dva čudovita tedna v januarju vsako popoldne po sedmih urah pouka presedela v šolskih klopeh še nadaljnje tri ure in poslušala predavanja o tem, kaj se na cesti sme in kaj ne, dokler me ni od predavateljeve napačne uporabe sklonov poleg ušes bolelo tudi moje ubogo (v resnici le pol)slovensko srce. Na podlagi te moreče izkušnje smo z nekaj sotrpini razvili precejšnjo občutljivost za vse prepogoste in preveč vsakdanje slovnične napake, naša ljubezen do ogroženega sklona in nekaterih drugih izumirajočih posebnosti slovenskega jezika pa je vztrajno naraščala v svojevrstno poslanstvo – ozavestiti ljudi o tovrstnih napakah in se počasi lotiti njihovega izkoreninjanja. V ta namen tudi berete ta članek, v katerem vam bom v nadaljevanju predstavila najbolj kritične primere zanemarjanja pravilne slovenščine. Toda pred tem naj vam, da vas postavim na realna tla glede kritičnosti primera, predstavim še nekaj zastrašujoče statistike.

Med decembrom 2017 in majem 2018 je v šolskih klopeh takratnega 3. b oddelka na Škofijski klasični gimnaziji potekala znanstvena raziskava o pogostosti slovničnih napak med predavanji gimnazijskih profesorjev, ki so v tem obdobju poučevali dotični razred. Čeprav je bila prvotno zastavljena na opazovanje vseh slovničnih napak, smo po nekaj tednih rednega zapisovanja ugotovili, da je najpogostejša napaka zagotovo napačna uporaba oziroma neuporaba rodilnika, ostale napake pa so bile (na srečo) tako redke, da smo jih po tehtnem premisleku izločili iz opazovanega sistema. Rezultati so glede na okolje, v katerem je bila raziskava izvedena – gre namreč za eno najuglednejših gimnazij v Sloveniji –, precej zaskrbljujoči.

Analiza raziskave o pogostosti slovničnih napak med predavanji gimnazijskih profesorjev:

  • Število sodelujočih profesorjev: 12

Opomba: seveda je bil prav vsak izmed udeleženih profesorjev vnaprej obveščen o poteku raziskave in je v sodelovanje prostovoljno privolil.

  • Rezultati se gibajo med 0,75 in kar 12,75 narobe uporabljenih oz. neuporabljenih rodilnikov na šolsko uro (torej 45 min), pri čemer povprečje leži pri 4,48.

Opomba: udeleženci v raziskavi iz varnostnih razlogov ostajajo neimenovani, za natančnejše informacije pa se lahko kadarkoli obrnete name.

Nekaj najpogostejših in najbolj srce parajočih slovničnih napak:

  1. Neuporaba rodilnika pri zanikanju
  2. Primer napačne uporabe: to ne vem
  3. Pravilna uporaba: tega ne vem
  4. Pozor: Na hribu ni hiše. Hiša ni na hribu, temveč je v dolini. → Ne zanikamo obstoja, le lokacijo.
  • Povratni svojilni zaimek
    • Primer napačne uporabe: Za pomoč je prosila njeno mamo.
    • Pravilna uporaba: Za pomoč je prosila svojo mamo.
  • Glagola morati in moči v pretekliku:
    • Nisem mu mogel/mogla pomagati. → Nisem mu bil/bila sposobna pomagati.
    • Moral/morala bi storiti to. → Bolje bi bilo … /Bila je moja dolžnost …
  • Brez da bi → NE da bi
  • Od kje → od KOD
  • Ena, dva, tri …  → DVE
  • Predlogi:
    • Grem v jamo. Grem iz jame.
    • Grem na hrib. Grem s hriba. / Grem na zabavo. Grem z zabave.
  • Končnica pri pretekliku glagolov ženskega spola:
    • Primer napačne uporabe: Sva šle
    • Pravilna uporaba: Sva šli

Še mnogo je primerov, ob katerih me občasno kar zvije v želodcu, stisne mi pljuča, zmrazi me in dobim kurjo polt pa še ošpice povrhu (brez pretiravanja). Opažam sicer, da se alergija na napake in z njo zdrav odnos do popravljanja le-teh počasi, a zanesljivo prenaša, kar me seveda neizmerno osrečuje, pa vendar vas še enkrat pozivam k ozaveščenosti o tem kritičnem pojavu. Ne bojte se – res je, da se boste sogovorcem, ki jih boste v primeru napake prijazno in nevpadljivo opozorili nanjo, sprva zdeli nadležni, nato pa se bodo uspešno nalezli vašega početja in ga širili naprej, vam pa ne bo treba popravljati nikogar več; le zavili boste z očmi in se namuznili ob zmagoslavnem občutku uspeha, ki sta ga dosegli z vsakim ozdravljenim govorcem.

Ana Schrader, 4. b

Članek je bil objavljen v letniški reviji 4. b.

Opomba: Naslovna slika je sestavljena iz primerov, objavljenih v FB-skupini Skupina za ohranjanje rodilnika pri zanikanju. Če vas je članek nagovoril, vabljeni tudi samo k ozaveščanju o pravilni rabi rodilnika.