ŽE EINSTEIN JE REKEL, DA JE ČAS RELATIVEN

19. maj, 2019

Za mnoge mladostnike je prehod iz osnovne v srednjo šolo eno najnapornejših življenjskih obdobij. Na to vpliva več dejavnikov: menjava sošolcev in profesorjev, povečana količina učenja, zahtevnejša snov ter seveda pomanjkanje časa.

Pogosta posledica časovne stiske je preobremenjenost mladih, kar lahko vodi v fizične, predvsem pa psihične težave. Vendar pa se moramo vprašati: Ali nam res primanjkuje časa? Kako si razporejamo svoj čas? S kakšnimi aktivnostmi si ga zapolnimo? Kako kvalitetno ga izkoristimo?

Marsikateri dijak bi na ta vprašanja odgovoril: “Ves svoj čas zapravim za šolo. Samo učim se in delam domače naloge. Ukvarjati se moram tudi z domačimi branji, bralnimi dnevniki, referati … Vsega je preveč. Šole je preveč obremenjujoča.”

Pa je res tako? Res ves svoj čas “zapravimo” za šolo?

Dejstvo je, da šola ni edini razlog za časovne stiske. Seveda veliko časa namenimo izobrazbi, vendar pa pomembno vlogo igrajo tudi drugi dejavniki, npr. telefon, obšolske dejavnosti, domača opravila …

Vsak dijak si med učenjem kdaj pa kdaj vzame “kratko pavzico”, ki se lahko zavleče v večurno brskanje po telefonu. Kljub temu bo staršem rekel, da se je učil cel dan. Največji problem pa je v tem, da bo verjel sam sebi in mislil, da je res delal za šolo in ni zapravljal svojega časa.

Velikokrat se zgodi, da sploh ne opazimo, koliko časa med učenjem posvetimo drugim, nepomembnim stvarem. To vodi v nekvalitetno in površno učenje, ki je razlog za naše neuspehe.

Kaj pa vse obšolske aktivnosti? Je dobro ali slabo, da toliko časa namenimo obšolskim dejavnostim?

Marsikdo meni, da bi se mladi morali bolj posvečati šoli kot pa krožkom in drugim aktivnostim, vendar pa se mi to zdi precej nesmiselno, saj nam prav te dejavnosti omogočajo razvoj na področjih, ki nas zares zanimajo. So vir produktivne sprostitve, ki ima pozitiven vpliv na mladega človeka. Poleg tega so dijaki, ki se poleg šole ukvarjajo tudi z drugimi aktivnostmi navadno bolj organizirani, imajo več delovnih navad ter več koristnih izkušenj.

Kje pa je potem prava mera med šolskimi in obšolskimi dejavnostmi, ter sprostitvijo in počitkom?

Ta meja se od posameznika do posameznika razlikuje. Odvisna je od naših interesov, sposobnosti, prioritet, motiviranosti in vztrajnosti. Ne obstaja recept, po katerem bi lahko vsi našli ravnovesje, zato je naša naloga, da ga ves čas iščemo, da razmišljamo o našem počutju, naših interesih, željah, ciljih … Pomembno je, da postopno opuščamo slabe navade in v naše življenje uvajamo dobre navade, da se trudimo po svojih najboljših močeh, pri tem pa moramo ves čas skrbeti tako za telesno kot tudi za mentalno in duhovno zdravje.

Ko človeku uspe najti to ravnovesje, se v njegovem življenju vzpostavi red, s tem pa izgineta tudi preobremenjenost in pomanjkanje časa. Prav zato je pomembno, da vzrokov za naše probleme ne iščemo nekje na površini, saj bodo v tem primeru tudi rešitve površinske. Zazreti se moramo globlje, pomisliti, kje se skriva pravi, izvirni vzrok, ter tam iskati rešitev, ki bo dolgotrajna in nam bo prinesla pravo srečo.

Vesna Bukovnik, 2. č